PRIHODNJI KONCERTI
9. koncert: Trio Ardor
10.10.2024
Ura: 19:30
LOKACIJA: Dvorana Pokrajinskega muzeja Koper
Cena: 10€ / 8€ / 0€
Program:
1. Julian Plaza: Payadora
2. Sulkhan Tsintsadze: Miniature po gruzijskih ljudskih napevih ;
- Pastirski ples
- Suliko
- Pesem
- Gandagan
- Uspavanka
- Sachidao (bojni ples)
3. Aleksander Arutiunian:
- Večer na planoti Ararat
- Caravan
4. George Gurdjiev/ Thomas de Hartmann: Orientalska suita (izbor);
- Napev iz svete knjige
- Azijska pesem in ples
- Armenska pesem
- Kavkaški ples
5. Andrej Omejc: Skice Afrike;
- Barka na Nilu
- Etiopija
- Cafe Arabica
6. Fazil Say: Balade (izbor);
- Nazim
- Kumru
7. Aaron Copland: Hoedown iz baleta Rodeo
Priredbe vseh skladb: Andrej Omejc, Trio Ardor
V programu Iz ljudskega izročila trio Ardor predstavi glasbeno tradicijo starega in novega sveta; nasproti skladbam po vzoru glasbe starodavnih civilizacij Azije in Afrike postavi ljudsko motiviko evropskih priseljencev v Ameriki ter tango glasbo Argentine. Vsa dela so sicer napisana v jeziku evropske klasične glasbene tradicije, a nosijo močan pečat ljudske glasbe regij iz katerih njihovi avtorji izvirajo. Celoten koncert je pravzaprav glasbeno popotovanje, ki se začne v Argentini, nadaljuje v Gruziji, Armeniji, v državah ob tako imenovani svilni poti, nato preči sredozemsko morje in se nadaljuje v severni Afriki, sledi reki Nil vse do Etiopije in
se naposled znova obišče ameriško celino. Vsem skladbam je skupen eksotični prizvok, ki poslušalca, ki izvira iz evropske glasbene tradicije privlači zaradi svoje harmonske in ritmične drugačnosti. Inštrumenti članov tria Ardor na tem potovanju prevzemajo vloge številnih ljudskih glasbil in so pogosto uporabljeni tudi na načine, ki jih v nam dobro poznani glasbi le
redko srečamo. Vseh skladb v tovrstni obliki še ni bilo mogoče slišati, saj so priredbe vseh skladb nastale posebno za to zasedbo.Zasedba harmonike, saksofona in klavirja, ki jo predstavlja Trio Ardor je v glasbenem svetu precejšnja redkost. Trio je nastal po zgledu ansambla, ki sta ga ustvarila veliki mojster tanga Astor Piazzolla in ameriški jazzovski saksofonist Gerry Mulligan. Gre za enega izmed manj poznanih projektov sicer svetovno znanega Piazzolle, s katerim se je želel od svojih argentinskih glasbenih korenin še nekoliko bolj približati jazzu in sodobni glasbi. V skladbah s skupnim avtorstvom Piazzolle in Mulligana je v
ospredje postavljena skupna zvočnost saksofona in bandoneona, ki se jima kot povečini spremljevalni inštrumenti pridružujejo klavir, kitara in kontrabas. V zasedbi Tria Ardor vlogo Mulliganovega baritonskega saksofona in Pazzollovega bandoneona prevzameta altovski saksofon in sodobna harmonika, vlogo preostalih treh inštrumentov pa klavir. Trije inštrumenti so si med seboj enakovredni in vsak zasedbi doprinese svoj del- saksofon zasedbo približa jazzovskim ansamblom in zabavni glasbi,
harmonika zasedbi omogoča avtentično izvajanje tanga in ljudske glasbe, klavir pa prej omenjeni glasbili povezuje in zvočnost zasedbe približa evropski klasični glasbeni tradiciji. Jedro repertoarja zasedbe predstavljajo skladbe Astorja Piazzolle- tiste morda manj znane, ki so nastale v sodelovanju z omenjenim Mulliganom in tudi skladbe s katerimi je Astor Piazzolla dosegel
svetovni sloves. Drugo programsko izhodišče predstavlja klasična glasba, ki je nastala po predlogi ljudske glasbe. Harmonika je glasbilo, ki je po celem svetu tesno povezano z ljudsko glasbo, v klasični glasbi pa ima podoben status kot saksofon- glasbili sta bili s strani skladateljev klasične glasbe dolgo spregledani in izobčeni, a v zadnjih letih bliskovito pridobivata na svoji prepoznavnosti tudi v tej glasbeni zvrsti. Cilj zasedbe je torej predstaviti glasbene korenine inštrumentov, a hkrati opozoriti tudi
na potencial zasedbe v klasični glasbi in morda spodbuditi skladatelje, da bi svoja dela posvetili tovrstnim glasbenim zasedbam. Še zadnje izhodišče repertoarja Tria Ardor predstavljajo lastne kompozicije. Zaradi velikega pomanjkanja originalnih kompozicij za tovrstno zasedbo je bilo ustvarjanje nove glasbe skoraj nujno in samoumevno. V lastnih kompozicijah iščejo most med ljudsko
glasbo z različnih delov sveta, klasično glasbo in jazzom. Koncerti Tria Ardor rušijo meje med glasbenimi žanri in za seboj puščajo stereotipne predstave o omejenih zmožnostih inštrumentov, ki zasedbo predstavljajo. Tango, valček, ljudske napevov s treh
celin, … predstavijo v povsem novi zvočnosti, a hkrati zasedba stremi k iskanju avtentičnosti v vseh zvrsteh. Doslej se je Trio Ardor predstavil na koncertih v Sloveniji in v tujini, decembra letos pa je nastopil v oddaji Prva Vrsta na Radiu Prvi, kjer je bila njihova izvedba skladbe La Muerte del Angel izbrana za skladbo tedna.
Andrej Omejc je študent podiplomskega študija na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Je prvonagrajenec državnih in mednarodnih tekmovanj kot so TEMSIG, Tekmovanje Davorin Jenko Beograd, Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Oldenburg, Antonio Salieri Legnago, … Kot solist in komorni glasbenik z Ansamblom 4Saxess nastopa na festivalih v Sloveniji in v tujini. Solistično je nastopil z Simfoničnim orkestrom RTV Slo, Slovenskim Policijskim orkestrom, Simfoničnim orkestrom Domžale Kamnik, … Je prejemnik Škerjančeve nagrade, Nagrade Univerze v Ljubljani in Nagrade Občine Domžale za delo na glasbenem področju.
Teja Udovič Kovačič je večkratna zmagovalka mednarodnih harmonikarskih tekmovanj ter zmagovalka državnega tekmovanja TEMSIG v letih 2011, 2017, 2020, in 2023. Na povabilo RTV Slovenija je posnela glasbeni portret za oddajo Mladi virtuozi. Kot solistka je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Komornim godalnim orkestrom AG Ljubljana, Ensemble à cordes du Conservatoire de Strasbourg in NOVA Filharmonijo, s katero je posnela zgoščenko. Nastopala je v koncertnih ciklih Festivala Ljubljana, Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske, na Mednarodnem festivalu sodobne glasbe Bienale Koper, festivalih Poletje v Celju, Solo e da camera AG UL, Klasika u Portu (Hr), Pro et contra (Hr), Festival de Chartres (Fr), Festival Le printemps des bretelles (Fr), ADG Sommerkonzerte (De). Je tudi prejemnica Prešernove nagrade
Akademije za glasbo UL.
Pianist in organist Blaž Pavlakovič redno deluje kot solist ter v raznolikih komornih zasedbah, kot organist pogosto sodeluje tudi z zbori. Izobraževal se je iz klavirja pri prof. Tatjani Krpan in prof. Sijavušu Gadžijevu ter iz orgel pri prof. Klemnu Karlinu. Je prejemnik več nagrad na tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Kot solist je nastopal s Simfoničnim orkestrom KGBL.
1. Julian Plaza: Payadora
2. Sulkhan Tsintsadze: Miniature po gruzijskih ljudskih napevih ;
- Pastirski ples
- Suliko
- Pesem
- Gandagan
- Uspavanka
- Sachidao (bojni ples)
3. Aleksander Arutiunian:
- Večer na planoti Ararat
- Caravan
4. George Gurdjiev/ Thomas de Hartmann: Orientalska suita (izbor);
- Napev iz svete knjige
- Azijska pesem in ples
- Armenska pesem
- Kavkaški ples
5. Andrej Omejc: Skice Afrike;
- Barka na Nilu
- Etiopija
- Cafe Arabica
6. Fazil Say: Balade (izbor);
- Nazim
- Kumru
7. Aaron Copland: Hoedown iz baleta Rodeo
Priredbe vseh skladb: Andrej Omejc, Trio Ardor
V programu Iz ljudskega izročila trio Ardor predstavi glasbeno tradicijo starega in novega sveta; nasproti skladbam po vzoru glasbe starodavnih civilizacij Azije in Afrike postavi ljudsko motiviko evropskih priseljencev v Ameriki ter tango glasbo Argentine. Vsa dela so sicer napisana v jeziku evropske klasične glasbene tradicije, a nosijo močan pečat ljudske glasbe regij iz katerih njihovi avtorji izvirajo. Celoten koncert je pravzaprav glasbeno popotovanje, ki se začne v Argentini, nadaljuje v Gruziji, Armeniji, v državah ob tako imenovani svilni poti, nato preči sredozemsko morje in se nadaljuje v severni Afriki, sledi reki Nil vse do Etiopije in
se naposled znova obišče ameriško celino. Vsem skladbam je skupen eksotični prizvok, ki poslušalca, ki izvira iz evropske glasbene tradicije privlači zaradi svoje harmonske in ritmične drugačnosti. Inštrumenti članov tria Ardor na tem potovanju prevzemajo vloge številnih ljudskih glasbil in so pogosto uporabljeni tudi na načine, ki jih v nam dobro poznani glasbi le
redko srečamo. Vseh skladb v tovrstni obliki še ni bilo mogoče slišati, saj so priredbe vseh skladb nastale posebno za to zasedbo.Zasedba harmonike, saksofona in klavirja, ki jo predstavlja Trio Ardor je v glasbenem svetu precejšnja redkost. Trio je nastal po zgledu ansambla, ki sta ga ustvarila veliki mojster tanga Astor Piazzolla in ameriški jazzovski saksofonist Gerry Mulligan. Gre za enega izmed manj poznanih projektov sicer svetovno znanega Piazzolle, s katerim se je želel od svojih argentinskih glasbenih korenin še nekoliko bolj približati jazzu in sodobni glasbi. V skladbah s skupnim avtorstvom Piazzolle in Mulligana je v
ospredje postavljena skupna zvočnost saksofona in bandoneona, ki se jima kot povečini spremljevalni inštrumenti pridružujejo klavir, kitara in kontrabas. V zasedbi Tria Ardor vlogo Mulliganovega baritonskega saksofona in Pazzollovega bandoneona prevzameta altovski saksofon in sodobna harmonika, vlogo preostalih treh inštrumentov pa klavir. Trije inštrumenti so si med seboj enakovredni in vsak zasedbi doprinese svoj del- saksofon zasedbo približa jazzovskim ansamblom in zabavni glasbi,
harmonika zasedbi omogoča avtentično izvajanje tanga in ljudske glasbe, klavir pa prej omenjeni glasbili povezuje in zvočnost zasedbe približa evropski klasični glasbeni tradiciji. Jedro repertoarja zasedbe predstavljajo skladbe Astorja Piazzolle- tiste morda manj znane, ki so nastale v sodelovanju z omenjenim Mulliganom in tudi skladbe s katerimi je Astor Piazzolla dosegel
svetovni sloves. Drugo programsko izhodišče predstavlja klasična glasba, ki je nastala po predlogi ljudske glasbe. Harmonika je glasbilo, ki je po celem svetu tesno povezano z ljudsko glasbo, v klasični glasbi pa ima podoben status kot saksofon- glasbili sta bili s strani skladateljev klasične glasbe dolgo spregledani in izobčeni, a v zadnjih letih bliskovito pridobivata na svoji prepoznavnosti tudi v tej glasbeni zvrsti. Cilj zasedbe je torej predstaviti glasbene korenine inštrumentov, a hkrati opozoriti tudi
na potencial zasedbe v klasični glasbi in morda spodbuditi skladatelje, da bi svoja dela posvetili tovrstnim glasbenim zasedbam. Še zadnje izhodišče repertoarja Tria Ardor predstavljajo lastne kompozicije. Zaradi velikega pomanjkanja originalnih kompozicij za tovrstno zasedbo je bilo ustvarjanje nove glasbe skoraj nujno in samoumevno. V lastnih kompozicijah iščejo most med ljudsko
glasbo z različnih delov sveta, klasično glasbo in jazzom. Koncerti Tria Ardor rušijo meje med glasbenimi žanri in za seboj puščajo stereotipne predstave o omejenih zmožnostih inštrumentov, ki zasedbo predstavljajo. Tango, valček, ljudske napevov s treh
celin, … predstavijo v povsem novi zvočnosti, a hkrati zasedba stremi k iskanju avtentičnosti v vseh zvrsteh. Doslej se je Trio Ardor predstavil na koncertih v Sloveniji in v tujini, decembra letos pa je nastopil v oddaji Prva Vrsta na Radiu Prvi, kjer je bila njihova izvedba skladbe La Muerte del Angel izbrana za skladbo tedna.
Andrej Omejc je študent podiplomskega študija na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Je prvonagrajenec državnih in mednarodnih tekmovanj kot so TEMSIG, Tekmovanje Davorin Jenko Beograd, Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Oldenburg, Antonio Salieri Legnago, … Kot solist in komorni glasbenik z Ansamblom 4Saxess nastopa na festivalih v Sloveniji in v tujini. Solistično je nastopil z Simfoničnim orkestrom RTV Slo, Slovenskim Policijskim orkestrom, Simfoničnim orkestrom Domžale Kamnik, … Je prejemnik Škerjančeve nagrade, Nagrade Univerze v Ljubljani in Nagrade Občine Domžale za delo na glasbenem področju.
Teja Udovič Kovačič je večkratna zmagovalka mednarodnih harmonikarskih tekmovanj ter zmagovalka državnega tekmovanja TEMSIG v letih 2011, 2017, 2020, in 2023. Na povabilo RTV Slovenija je posnela glasbeni portret za oddajo Mladi virtuozi. Kot solistka je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Komornim godalnim orkestrom AG Ljubljana, Ensemble à cordes du Conservatoire de Strasbourg in NOVA Filharmonijo, s katero je posnela zgoščenko. Nastopala je v koncertnih ciklih Festivala Ljubljana, Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske, na Mednarodnem festivalu sodobne glasbe Bienale Koper, festivalih Poletje v Celju, Solo e da camera AG UL, Klasika u Portu (Hr), Pro et contra (Hr), Festival de Chartres (Fr), Festival Le printemps des bretelles (Fr), ADG Sommerkonzerte (De). Je tudi prejemnica Prešernove nagrade
Akademije za glasbo UL.
Pianist in organist Blaž Pavlakovič redno deluje kot solist ter v raznolikih komornih zasedbah, kot organist pogosto sodeluje tudi z zbori. Izobraževal se je iz klavirja pri prof. Tatjani Krpan in prof. Sijavušu Gadžijevu ter iz orgel pri prof. Klemnu Karlinu. Je prejemnik več nagrad na tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Kot solist je nastopal s Simfoničnim orkestrom KGBL.
