PRIHODNJI KONCERTI

SIMFONIJA KOPRA
    Ogledov:259471     A+ | a-

30.06.2023

Ura: 20:00

LOKACIJA: Potniški terminal Luke Koper

×

Cena: 34,90€ / 29,90€ / 24,90˘€

Sodelovanje med Mestno občino Koper, Luko Koper in Društvom prijateljev glasbe se je začelo že v sklopu prve Simfonije Kopra leta 2019, ko je Orkester Slovenske filharmonije množico obiskovalcev popeljal v glasbene svetove Alda Kumarja, Magnusa Lindberga in Mauricea Ravela. Zaradi odlične kemije in navdušenja tako občinstva kot glasbenikov se je porodila želja po nadaljevanju uspešnega skupnega projekta.
V petek, 30. junija, ob 20. uri se bo potniški terminal Luke Koper tako znova spremenil v posebno kulturno prizorišče. Obdan z ladijskimi s kontejnerji in luškimi dvigali bo pod taktirko dirigenta Simona Krečiča zaigral Orkester Slovenske filharmonije, ki združuje najboljše domače glasbenike in izstopajoče tuje instrumentaliste. V zadnjih desetletjih so bogato tradicijo orkestra lahko spoznale tudi najprestižnejše dvorane in odmevni festivali po celem svetu, konec junija pa ga bomo gostili tudi v Kopru. Izjemno igranje orkestra bo s čudovitim glasom dopolnila prepoznavna in aktivna izvajalka tako zabavne kot klasične glasbe, mezzosopranistka Jadranka Juras.

PROGRAM:
Marjan Kozina: Bela Krajina
Uroš Krek: Pet ljudskih pesmi (solistka: Jadranka Juras)
Antonin Dvořák: Slovanska plesa št. 2 in 8
George Enescu: Rapsodia română No. 1
Bedřich Smetana: Vltava

Vstopnice za edinstveno doživetje, ki bo pod zvezdnim nebom in luškimi dvigali, tik ob mestnem jedru, povezalo gospodarstvo in kulturo, so na voljo na prodajnih mestih Eventim.

Obdobje Romantike je bilo obdobje prebujanja narodne zavesti, ko se je pojavila močna želja po
pripadnosti lastnemu narodu in potreba po izražanju ljubezni do domovine. V glasbeno umetnost so
takrat vpletali elemente ljudske glasbe (ritmi, melodije in harmonije), ljudske motive ter zgodbe v plesih
in operah. Tako je vsaka država razvila svoje smernice v glasbi, ki so jih poimenovali nacionalne šole.
Takrat se je razvila nova glasbena oblika Simfonična pesnitev, enostavčno delo, napisano za orkester, pa
tudi za programsko glasbo, torej glasbo, za katero skladatelj išče spodbude v zgodovini, naravi, literaturi,
likovni umetnosti. To nakazuje z naslovom, s književno, likovno ali zgodovinsko predlogo. Ta glasbena
oblika se je razvila kot posledica teženj po združitvi vseh vrst umetnosti. Njena glavna značilnost je, da ni
podrejena formalnim kompozicijskim vzorcem. Nekatera dela te vrste sicer spominjajo na svobodno
sonatno obliko ali rondo, vendar sta pri simfonični pesnitvi ključni sredstvo in namen - ustvarjanje
razpoloženja, glasbena simbolika in uporaba leitmotiva. Elementi ljudske glasbe so postali del
glasbenega materiala tudi kasneje, predvsem v začetku 20. stoletja (na Slovenskem tudi kasneje).
Bedřich Smetana in Antonin Dvořák sta gotovo med vidnejšimi predstavniki nacionalnih šol. Medtem ko
v Smetanovi Vltavi lahko sledimo glasbenemu slikanju pokrajine, kjer teče reka, pa se v Dvořákovi glasbi
čutijo motivi in ritmi ljudskih plesov. Rapsodia română temelji na potpuriju folklornih plesnih motivov,
polnih melodične lepote in ritmične živahnosti, ki jih je George Enescu z bogato orkestracijo povezal v
celoto.
Marjan Kozina je k slovenski simfonični glasbi veliko prispeval s svojo Simfonijo v štirih stavkih, ki so
pravzaprav posamezne simfonične pesnitve, komponirane ločeno. Stavek Bela Krajina je bil v povojnih
časih koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba in je postala simbol vojnih in povojnih
časov, saj je s svojim optimizmom predstavljala voljo do življenja vsega naroda.
Uroš Krek je v svoji glasbi združeval resnobno refleksivnost in radoživo muzikalnost. V svojo glasbo je rad
vpletel tudi folklorne elemente, ki jih lahko slišimo v ciklu Petih ljudskih pesmi. Te je zbiral, zapisoval in
skrbno preučeval.

 

Rek