PRIHODNJI KONCERTI

ISKRA III: Luisa Antoni, Zveneča šelestenja, od Benetk do Balkana preko Čedada, Trsta in Pirana
    Ogledov:11070     A+ | a-

28.11.2024

Ura: 20:30

LOKACIJA: Koncertna dvorana GŠ Koper

×

Predstavitev albuma
Luisa Antoni, Zveneča šelestenja, od Benetk do Balkana preko Čedada, Trsta in Pirana
Vodi: Simona Moličnik
Nastopajo:
Tommaso Luison, violina
Alessandra Trentin, harfa 
Margherita Crisetig, saksofon
Beatrice Zonta, klavir 
Francesca Cescon, flavta
Maria Iaiza, klavir 
Luca Chiandotto, klavir 



Luisa Antoni
Rodila se je v Trstu, kjer je hkrati študirala glasbo (diplomirala iz klavirja) in univerzitetni študij (diplomirala iz filozofije) ter pozneje magistrirala in doktorirala iz filozofije glasbe. Leta 2010 je pri založbi Trauben v Torinu izdala doktorat v italijanščini, pri založbi Mladika v Trstu pa v slovenščini. Študij čembala in fortepiana je poglobila pri I. Gregolettu in E. Fadini in na številnih mojstrskih tečajih (C. Stembridge). Igrala je v komorni skupini ReSonare Consort. Po novinarskem delu na RAI FVG-FJK in Radiu 3 se je zaposlila na RTV Slovenija, slovenski nacionalni radijski in televizijski postaji, danes je kulturna novinarka v italijanski kulturni redakciji regionalnega sedeža RTV Koper-Capodistria. Kompozicijo je študirala pri F. Niedru, M. Cardiju, M. Bonifaciu, A. Corghiju, R. Vagliniju, F. Fanticiniju in S. Fontanelliju. Njene skladbe so bile nagrajene na skladateljskih tekmovanjih ter izvedene v Evropi in ZDA.



O vsebini albuma in izvajalcih:

Arsi, piansi, cantai Hommage à A. Corghi za 80. rojstni dan
za glas, violončelo in klavir, 2017

Skladbo je navdihnil sonet italijanske renesančne pesnice Gaspare Stampe, elegantne in nekonvencionalne predstavnice beneške visoke družbe. Rodila se je v Padovi med letoma 1523 in 1525 in umrla v Benetkah leta 1554, nam je zapustila zbirko Canzoniere s 311 pesmimi, ki je izšla nekaj let po njeni smrti po zaslugi njene sestre Cassandre. V skladbi je skladateljica uporabila določene besede iz pesničinih verzov. Prva izvedba skladbe je bila 15. novembra 2017 v Mozartovi dvorani Filharmonične akademije (Regia Accademia filarmonica) v Bologni. Izvedli so jo člani ansambla FontanaMIX (mezzosopranitka Elisa Bonazzi, violončelist Sebastiano Severi in pianist Stefano Malferrari). Pričujoči posnetek je praizvedba v živo iz Mozartove dvorane Filharmonične akademije v Bologni.

…un’ape o due… Hommage à Niccolò Castiglioni, 
za bas klarinet, violončelo in tolkala, 2016

Skladba je nastala po naročilu beneškega skladatelja Claudia Ambrosinija za Sodobni maraton gledališča La Fenice v Benetkah. Pri pisanju skladbe so me navdihnili odlomki iz Castiglionijevih Dickinson Lieder. Naslov "... a bee or two ..." je italijanski prevod iz angleškega izvirnika kratkega odlomka besedila iz prvega samospeva iz Castiglionijeve zbirke Liederjev.  Skladba je bila premierno izvedena 6. julija 2016 v Dvoranah Apollinee gledališča La Fenice, izvedel pa jo je ansambel Ex Novo (Carlo in Davide Teodoro ter Dario Savron). Pričujoči posnetek je praizvedba v živo iz Sale Apollinee gledališča La Fenice v Benetkah.

Il sogno, après M.o T
za violino solo 2021

Usoda je hotela, da je med nastajanjem skladbe svoje zemeljsko življenje zapustil eden največjih italijanskih violinistov in pedagogov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja, Enzo Porta, skladba je poklon njemu in njegovemu delu. Nastanek te skladbe je spodbudil violinist in muzikolog Tommaso Luison, ki se že leta ukvarja z Giuseppejem Tartinijem.  Iz tega razloga je skladateljica za skladbo “Il sogno” izbrala nekaj Tartinijevih fragmentov iz najbolj znane Maestrove sonate “Vražji trilček”; te glasbene okruške je skladateljica predelala in spremenila in iz teh melodičnih iztočnic je nastala skladba, ki se navdihuje v preteklosti, a se preobrazi v nekaj čisto novega, sodobnega.


… anche se lontano appoggiato sul mio cuore… 
za harfo, 2013

Skladbo je naročila Letizia Michielon za projekt "Besede so dih", posvečen Astarti, Manfredovi pokojni sestri, fascinantnemu liku, ki se nemo pojavi v Byronovemu Manfred (1817). Nastala iz sugestij pesmi Monice Pavani "Qui il tempo continua", skladba nosi iz dveh fragmentov besedila, vzetih iz druge kitice. Skladateljica je želela raziskati možnosti harmonskih zvokov harfe v povezavi s 'pravimi' zvoki in primerjati kompaktnejšo zvočnost (tisto 'pravih' zvokov) z bolj eterično (tisto harmoničnih zvokov). Ta dvojna narava zrcali tudi našo življenjsko resničnost, v dvojnosti naše osebne intimne notranjosti in naše podobe, kot jo kažemo javnosti. Ta dvojna raven se izraža tudi v posvetilu skladbe, ki je za navzven jasno in javno, za skladateljico pa je neizrekljivo, in pectore.
Skladbo je krstila 12. novembra 2013 harfistka Alessandra Trentin Dvoranah Apollinee Teatra La Fenice. Pričujoči posnetek je nastal v Rdečem studiu Francesca Zanotta, izvajalka je Alessandra Trentin. 

VI&VI
za violončelo in tolkala (vibrafon, tamtam in gong), 2019

Naslov skladbe nakazuje inštrumenta VIolončelo in VIbrafon. Delo, ki je nastalo po naročilu violončelista Riccarda Pesa, sta premierno izvedla 6. decembra 2019 v dvorani Slovenskega kulturnega društva/Slovene Cultural Circle Igo Gruden na koncertu z naslovom "The Trill of the Universe" v organizaciji CASA C.A.V.E prav Riccardo Pes in Marko Jugovic. Na digitalnem albumu je objavljena arhivska različica, ki sta jo posnela Riccardo Pes in Marko Jugovic.

KrElno
za klarinet, električno kitaro, violončelo in klavir, 2019

Obstajajo skladbe, ki imajo skoraj hipnotično sposobnost pritegniti našo pozornost: pogosto se zgodi, da slišimo privlačno melodijo ali ritmični segment, ki si ga potem ves dan brundamo. Vanje se ujamemo skoraj nezavedno in se znajdemo v spirali, iz katere se je težko kaj kmalu izviti in ki le v toku časa razpade. Pri KrElnu je bila idée fixe balkanska pesem (težko jo imenujemo samo makedonska, saj jo najdemo tudi v drugih predelih Balkana) "Eleno Kerko": pesem z ganljivim občutkom, ki govori srcu tako, kot je zmožna samo glasba. Naslov je nastal iz premešanih zlogov naslova ljudske pesmi. Tu je bila ta pesem ozadje, na katerem se je rodila in samostojno rasla ta skladba. Prva izvedba skladbe je bila 10. decembra 2019 v dvorani Mozart Filharmonične akademije (Regia Accademia filarmonica) v Bologni. Izvedli so jo člani ansambla FontanaMIX (klarinetist Marco Ignoti, kitarist Walter Zanetti, violončelist Sebastiano Severi in pianist Stefano Malferrari). Na digitalnem albumu je arhivska različica, posneta z istimi izvajalci, ponovno v Mozartovi dvorani v Bologni. Posnetek je uredil Matteo Cingolani, postprodukcijo pa je pripravila glasbena producentka Ksenija Kos.

B1lэč@nk@
za saksofon in klavir, 2017

Bilečanka je zborovska partizanska pesem, ki jo je leta 1940 med internacijo v fašističnem taborišču Bileća v Hercegovini uglasbil Milan Apih. Apih, ki je bil po rodu Slovenec (rojen je bil leta 1906 v Celju), jo je zložil v svojem maternem jeziku, kmalu pa je nastala tudi različica v srbohrvaščini in postala ena najbolj znanih uporniških pesmi proti nacifašizmu. Prvič jo je zapel 1. maja 1940 zbor, ki so ga sestavili taboriščniki, zbor pa je vodil Apih sam. Skladba za saksofon in klavir sicer uporabi ponarodelo Apihovo pesem kot ozadje, nekje v daljavi, vendar se kompozicijsko razvija avtonomno in pokaže le tu in tam prepoznavne fragmente. Po naročilu festivala Camino Contro Corrente 2017 sta jo prvič izvedla saksofonistka Margherita Crisetig in pianist Paolo Notargiacomo 28. oktobra 2017 v avditoriju Davide Liani v Camino al Tagliamento. Pričujoči posnetek je nastal v Veliki dvorani Glasbene šole Koper. Za snemanje pa je poskrbel studio Parametrik-Gaber Radojevič. Izvajalki sta saksofonistka Margherita Crisetig in pianistka Beatrice Zonta.


Nini sine
za violino in flavto, 2016
Skladba, ki jo je leta 2016 naročil festival Camino al Tagliamento, je namenjena intimnemu in iskrenemu spominu na vse nedolžne otroke žrtve vojn. Melodično in harmonično ozadje skladbe je čudovita bosanska uspavanka "Nini sine, spavaj sine".

Nini sine, spavaj sine
San te prevario.
Besa ti se, besa ti se
Na moru kovala

Jedni kuju, jedni kuju
Drugi pozlacuju
Treci nose, treci nose
Od zlata jabuku

Pati majka, pati majka
Udova ostala
Pati majka, pati majka
Udova ostala

Prvo izvedbo skladbe sta predstavila flavtistka Francesca Cescon in violinist Carlo Zorzini oktobra 2016 na festivalu Camino al Tagliamento. Skladbo je v Trebaseleghe posnel Giorgio Fiori, izvajalca sta flavtistka Francesca Cescon in violinist Tommaso Luison. Avtorske pravice so namenjene Fundaciji Luchetta, Ota, D'Angelo; Hrovatin.

Shenadoah’s Planh
za violončelo in klavir, 2018

Skladba je nastala po naročilu Riccarda Pesa v spomin na žrtve 11. septembra 2001. Skladateljica je iskala idejno pobudo, ki bi njeno kompozicijo povezala s Severno Ameriko, in tako je v zelo znani ljudski pesmi prepoznala značilen ameriški mood, v katerem najdemo irsko melodično sugestijo in afroameriške elemente. Shenandoah je bil v ameriški zgodovini tudi znan indijanski glavar, njegovo ime nosi več mest v Združenih državah Amerike. Skratka, pravi ameriški talilni lonec. Skladba je zasnovana kot poklon žrtvam strašne tragedije in naslov planh (starodavna okcitanščina [ˈplaɲ]; 'žalostinka') se je zdel najprimernejši. Posvečeno violončelistu Riccardo Pes. Skladbo sta premierno izvedla violončelist Riccaro Pes in pianist Matteo Andri 11. septembra 2018 v vili Dolfin v Porcii. Snemanje skladbe sta 8. novembra 2023 v Studiu Hendrix RTV Koper posnela tonski mojster Maksim Vergan in glasbena producentka Ksenija Kos. Izvajalca sta violončelist Riccardo Pes in pianist Pierluigi Piran. 

Rossss
za klarinet in violončelo, 2018

Skladba je zelo oseben razmislek o zvočnih iskrah, ki jih je Rossinijev kalejdoskopski glasbeni svet sprožil v skladateljičini domišljiji. Te iskrice se materializirajo v različnih delih, nekatere so zelo prepoznavni (na primer tarantela), druge bolj niansirane, vendar vse prispevajo k organskemu sestavljanju skladbe v nenehnem dialogu med obema instrumentoma. Prva izvedba skladbe, ki je na tem albumu, je bila 26. novembra 2018 v dvorani Sala Mozart Filarmonske akademije (Regia Accademia Filarmonica) v Bologni. Izvedla sta jo člana ansambla FontanaMIX (klarinetist Marco Ignoti in violončelist Sebastiano Severi).

Vermeer
za flavto in harfo, 2016

Skladba je nastala po predlogi istoimenske pesmi poljske pesnice Wislawe Szymborske. 
Prvič sta jo izvedli flavtistka Cecilia Vendrasco in harfistka Alessandra Trentin 19. novembra 2016 za Gioventù musicale di Venezia v Dvoranah Apollinee v beneškem gledališču La Fenice. Izvajalki na tem posnetku sta flavtistka Francesca Cescon in harfistka Alessandra Trentin.

Adelaide 
za violino in harfo, 2021

Skladba Adelaide, ki jo je naročila harfistka Alessandra Trentin, želi spomniti na veliko žensko, Adelaide Ristori, ki je bila ena najbolj priljubljenih igralk 19. stoletja. Ristorijeva se je po naključju rodila leta 1822 v Cividale del Friuli (njena starša, ki sta bila tudi sama igralca, sta bila v tem furlanskem mestu na turneji) in je bila vsestranska dramska igralka, ki je znala igrati v angleščini in francoščini ter je v tujini požela velik uspeh. V skladu s tehniko, ki so jo uporabljali renesančni skladatelji, se skladba opira na igralkino ime in priimek, da bi zgradila prepoznavno harmonsko strukturo okoli "not", izvlečenih (cavate) iz imena.  
Prvo izvedbo je 8. marca 2022 v palači Albrizzi v Benetkah izvedel duo, ki ga sestavljata violinist Luca Dalsass in harfistka Alessandra Trentin.  Na digitalnem albumu je posnetek, ki ga je posnel Giorgio Fiori v Studiu Rosso Francesca Zanotta v Trebaseleghe, v interpretaciji violinista Tommasa Luisona in harfistke Alessandre Trentin.

Istrska
za dva klavirja, 2020

Skladba Istrska za dva klavirja je zaključni del doktorske naloge D.M.A. »Odkrivanje izmuzljive istrske lestvice, od ljudskih idiomov do glasbene kompozicije, redefiniranje in razumevanje preobrazbe«, ki jo je Petra Peršolja obranila na Univerzi Santa Barbara v Kaliforniji (ZDA). Petra Peršolja je nekdanja študentka iz Kopra, nadarjena pianistka, ki se je preselila v ZDA in tam zaključila doktorat glasbenih umetnosti na Univerzi Santa Barbara v Kaliforniji.  Ker je Petra želela, da je skladateljica med njenimi mentorji, sta skupaj razmišljali o možni temi za njeno disertacijo in naleteli na 'istrsko lestvico', ki ni nič drugega kot oktotonična lestvica, na kateri je delal tudi Olivier Messiaen. Iz te prve skice razmišljanja se je rodilo intenzivno raziskovalno delo, ki je Petro popeljalo iz Rusije Rimskega-Korsakova skozi oktotonični svet Bele Bartoka do raziskav muzikologov in del tržaških, istrskih in puljskih glasbenikov (Danilo Švara, Karol Pahor, Luigi Dallapiccola). Napisana posebej za Petro, je Istrska za dva klavirja zaključek tega njenega raziskovanja, ki je danes tudi doktorski esej. Skladba je sestavljena iz 4 delov, od katerih se vsak zgleduje po ljudski melodiji, sestavljeni na oktotonski lestvici. Melodije so iz zbirke Fr. Š. Kuhača: Južno-slovjenske narodne popevke. Zaradi pandemije skladba ni bila izvedena, na tem digitalnem albumu pa je prvič objavljena v interpretaciji Dua Sagitta, ki ga sestavljata Maria Iaiza in Luca Chiandotto. To je posnetek, ki je nastal v Veliki dvorani Glasbene šole Koper in ga je posnel studio Parametrik-Gaber Radojevič.


FontanaMIX
Ansambel je bil ustanovljen leta 2002 s koncertom za Bologna Festival in med letoma 2004 in 2009 je bil rezidenčni ansambel na Oddelku za glasbo in uprizoritvene umetnosti Univerze v Bologni, od leta 2007 pa sodeluje s Teatro Comunale di Bologna. Med letoma 2013 in 2017 je bil referenčni ansambel za Fondazione Musica Insieme, kjer je sodeloval pri sezonah MICO (Musica Insieme Contemporanea). Rezidenca v dvorani "Torri dell'Acqua" v Budriju med letoma 2012 in 2019 je bila temeljnega pomena za umetniško in produkcijsko rast skupine. Ansambel FontanaMIX najraje izvaja skladbe iz druge polovice 20. stoletja (od Sciarrina do Scelsija, Beria, Donatonija, Griseya, Bussottija, Cagea, Crumba, Ligetija, Nona, Kurtaga), skupaj z novimi deli, pogosto posebej naročenih. Vodili so ga Francesco La Licata, Yoichi Suiyama in Marco Angius. Izdal je več snemalnih projektov za založbe Corvino Meda Editori, Bologna Festival, EMA Vinci in a Simple Lunch.

ExNovo ensemble
Ansambel Ex Novo Ensemble, ki je bil ustanovljen leta 1979 v Benetkah ob sodelovanju skupine glasbenikov in skladatelja Claudia Ambrosinija, predstavlja referenčno točko v mednarodni panorami nove glasbe. Kontinuiteta skupnega dela ter umetniška in strokovna usklajenost sta skupini omogočili, da je pridobila značaj, "zvok", ki ga občinstvo in kritiki prepoznavajo na največjih evropskih festivalih. Zavezanost poglobljenemu študiju sodobnega glasbenega jezika je pozneje postala izhodišče za reinterpretacijo klasičnega repertoarja in zlasti nekaterih fascinantnih strani, namenjenih redkim in še vedno malo znanim zasedbam. Posebej je treba omeniti številne prve izvedbe del, posvečenih ansamblu Ex Novo, ki so bile javnosti predstavljene tudi s snemanjem produkcij in koncertov za najpomembnejše evropske radijske postaje. Njegova soustanovitelja sta violončelist Carlo Teodoro in klarinetist Davide Teodoro, ki se jima na tem posnetku pridružuje v Trstu rojeni tolkalec slovenskega rodu Dario Savron.

Tommaso Luison
Diplomiral ja na konservatoriju v Vicenzi pod vodstvom G. Guglielma, pozneje pa se je specializiral pri D. Nordiu, I. Grubertu in E. Porti. Na področju komorne glasbe se je izpopolnjeval v šoli Tria di Trieste, K. Bogina in Tria Altenberg. Izvaja solistično in komorno glasbo ter sodeluje z orkestri, kot so Orchestra di Padova e del Veneto, Teatro Lirico Petruzzelli di Bari, Orchestra Regionale Filarmonia Veneta. Igral je v zasedbah, kot so Trio Malipiero, Ensemble Musagète, La Calandria, Ensemble Concordanze, Solisti Filarmonici Italiani, in koncertiral po Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Leta 2008 se je kot zmagovalec natečaja pridružil orkestru Fondazione Teatro Comunale di Bologna, kjer je deloval do leta 2021. Posveča se poglobljenemu študiju baročne izvajalske prakse s posebnim poudarkom na Tartinijevi šoli. Leta 2009 je na Univerzi v Padovi diplomiral iz književnosti in filozofije z najvišjimi ocenami in odliko. Sodeluje na mednarodnih muzikoloških konferencah in kot urednik nacionalne izdaje Tartinijevih del za založbo Bärenreiter. S priljubljenim kanalom na YouTubu širi znanje o poučevanju violine in temah, povezanih z violino, v Italiji. Od študijskega leta 2021/2022 je redni profesor za violino na konservatoriju 'E. F. Dall'Abaco' v Veroni.

Alessandra Trentin
Alessandra Trentin se je po diplomi iz harfe v Benetkah specializirala pri E. Vio, S. Mildonianu, U. Holligerju in A. Lozerju. S koncertno dejavnostjo je začela že zelo mlada in je kot solistka in komorna glasbenica nastopala na prizoriščih, kot so Teatro La Fenice, Teatro Malibran in Teatro Goldoni v Benetkah, Teatro Duse v Asolu, Teatro Due Torri v Potenzi, Teatro Comunale v Trevisu, Wiener Saal Mozarteuma v Salzburgu, Teatro Principal v Palencii v Španiji, Sala Mozart v Bologni za ustanove, kot so S.I.E.M., Biennale di Venezia, Gioventù Musicale d'Italia, A.Gi.Mus., Festival Bellagio in Lake Como, Festival RomaEuropa, Amici della Musica di Mestre; snemala je za radio in televizijo (RAI, Swiss Radio, Radio Vaticana, Venezia Classic, zasebne radijske postaje) ter sodelovala z različnimi orkestri. Zanjo so pisali skladatelji (Amendola, Caniato, Grasso, Mancuso, Rebora, Zatti), ki so ji posvetili tudi svoja dela. Imela je številne krstne izvedbe (Alessandretti, Antoni, Baratello, Karchin, Kern, Khayami, Michielon, Razaz, Rossi, Spinosa ...). Vodi mednarodne mojstrske tečaje (Gran Teatro La Fenice v Benetkah, Nervi, Gualdo Tadino).

Francesca Cescon
Rojena leta 1979 v Kalkuti, je študirala prečno flavto pri E. Caroliju in leta 1999 diplomirala na konservatoriju B. Marcellu v Benetkah, kjer je končala bienija 2. stopnje iz solistične glasbe (F. Lotti) in komorne glasbe (L. Messinis) ter pri obeh dosegla najvišje ocene. Izpopolnjevala se je v sodobni glasbi, jna tečajih R. Fabbricianija in A. Morinijeve. Udeležila se je tečaja M. Carolija v Metzu za Acanthes in sodelovala na mojstrskem tečaju, ki ga je organiziral Klangforum Wien v okviru Biennale Musica v Benetkah. V Bologni se je udeležila tečaja sodobne glasbe, ki ga je organiziral ansambel FontanaMIX. Na konservatoriju italijanske Švice  v Luganu je pod vodstvom M. Carolija diplomirala v Master of Advanced Studies in Contemporary Music
Diplomirala je tudi iz književnosti z nalogo o Luigiju Nonu in flavti, pridobila pa je tudi  diplomo iz muzikologije in glasbene dediščine z delom "Nono in Dallapiccola, rispecchiamenti".

Duo Sagitta (Maria Iaiza in Luca Chiandotto) 
Maria Iaiza je zelo navdušena nad sodobno glasbo in se pogosto posveča temu repertoarju tako kot solistka kot tudi v komorni glasbi in ansamblih. Nastopila je na samostojnih koncertih za sezono DEstate v Milanu, za Bobbio Classica, za festival Satierose v Trstu s premiero Claudia Ambrosinija in za sezone, kot so Mittelfest, Piano City Pordenone, Veneto Contemporanea, Approdi in druge.  Redno igra v klavirskem duu z Luco Chiandotto, zlasti na področju sodobne glasbe, skupaj sta izvajala Mantro K. Stockhausena za festivala Trieste Prima in Piano City v Pordenonu. Na mednarodnem tekmovanju Città di Treviso je prejela prvo nagrado za sodobno glasbo. Specializirala se je pri A. d'Errico in M. G. Bellocchio v ansamblu Divertimento, sodelovala je s skladatelji, kot so S. Gervasoni, A. Solbiati in S. Sciarrino. Na konservatoriju G. Tartini je pod mentorstvom T. Trevisan z odliko pridobila akademsko diplomo druge stopnje iz klavirja ter iz komorne glasbe z odliko in pohvalo. Študij komorne glasbe je nadaljevala na Kunstuniversitat v Gradcu pri C. Chouju.

Luca Chiandotto, dobitnik Brunellijeve nagrade za leto 2018, namenjene najboljšim italijanskim diplomantom preteklega leta, in finalist tekmovanja Bajićev klavirski memorial v Novem Sadu, je leta 2019 diplomiral iz klavirja z odliko in pohvalo ter častnim priznanjem ter izvedel Bachovo Musicalisches Opfer. Obiskoval je tržaški konservatorij v razredu F. Zaccarie. Naslednje leto je kot študent A. Ikebe na Univerzi za umetnost v Gradcu (Kunst Universität Graz) pridobil diplomo za podiplomski študij z odliko. Priznani profesorji, kot so M. Mika, B. Lupo, I. Veneziano, F. Libetta, D. Rivera, so pomembno prispevali k njegovemu izobraževanju. Kot solist je leta 2016 nastopil z orkestrom Tržaškega konservatorija, leta 2018 pa z Beograjskim simfoničnim orkestrom. Nastopal je tudi v sezonah, kot so Asolo Musica, Mittelfest, ACM Trst. Izkušnje ima tudi na področju sodobne glasbe, saj je doslej izvedel sedem svetovnih premier.

Margherita Crisetig
Študij saksofona je začela pri 12 letih pri L. Allegrettu. Leta 2003 je študij nadaljevala na konservatoriju J. Tomadini v Vidmu in kasneje na konservatoriju A. Buzzolla v Adrii (RO) pri M. Giovannelliju. Leta 2009 je diplomirala na beneškem konservatoriju B. Marcello pod vodstvom M. Vannija. Leta 2012 je na konservatoriju v Vidmu v razredu F. Paolettija pridobila akademsko diplomo 2. stopnje iz saksofona z odliko in pohvalo. Obiskovala je številne izpopolnjevalne tečaje pri različnih profesorjih, kot so E. Rousseau, M. Gerboni, F. Mondelci, M. Marzi, A. Domizi, A. Padilla in C. Delangle. Trenutno je članica več komornih zasedb, med drugim dua Sparkle s tolkalistko Francesco Hrast, dua Dispari s kitaristko Giulio Pizzolongo, tria Inspiracion, kvinteta Son du Xangô in seksteta Blackrosax. Je tudi članica pihalnega orkestra Val Isonzo in orkestra Transonica Tango. Leta 2011 je na konservatoriju J. Tomadini v Vidmu pridobila akademsko diplomo 2. stopnje iz didaktike instrumentalne glasbe. Od leta 2013 poučuje saksofon na glasbenem liceju Carducci-Dante v Trstu.

Beatrice Zonta
Študirala je na Slovenskem glasbenem inštitutu Glasbene matice pri A. Rojcu in diplomirala z odliko na konservatoriju G. Tartini v Trstu. Študij je nadaljevala pri uglednih pedagogih, kot so A. Valdma (Estonija), M. Volčok (Rusija), P. Lang (Avstrija), I. Lo Porto, R. Risaliti, L. Toffolo (Italija), pri S.Gadijevu za didaktiko klavirja in s Triom di Parma za komorno glasbo. Študij komorne igre je zaključila z odliko in pohvalo na bieniju konservatorija B. Marcello v Benetkah v razredu M. Somenzija in dosegla posebno štipendijo kot najboljša diplomantka študijskega leta. S polno oceno je diplomirala tudi na Konservatoriju G. Tartini v didaktiki klavirja. Osvojila je številne prve nagrade na mednarodnih glasbenih tekmovanjih (mesto Stresa, Torre Pellice, Gussago, Ispra, Villar Perosa, Rim, Velenje ...) in igrala za pomembne koncertne organizacije. Tudi njegovi učenci pogosto prejemajo nagrade na festivalih in glasbenih tekmovanjih. Od leta 1991 je učila klavir na tržaški Glasbeni matici, od leta 2017 pa je profesorica klavirja na glasbenem liceju Carducci-Dante v Trstu.

Riccaro Pes
Riccardo Pes se je rodil leta 1987 v Spilimbergu v Pordenonu. Z odliko je diplomiral na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu, kjer je pod mentorstvom Melisse Phelps pridobil Artist Diploma in Performance. Prejel je štipendijo Soirée d'Or, nagrado Pauline Hartley in nagrado Kathleen Trust. Pred tem je študiral na konservatoriju za glasbo "B. Marcello" v Benetkah, kjer je diplomiral z odliko, in se udeležil izpopolnjevalnih tečajev, ki jih vodi Giovanni Sollima na Accademia Nazionale "Santa Cecilia" v Rimu. Izpopolnjeval se je na mednarodnih mojstrskih tečajih pri Franzu Bartolomeeju, Fransu Helmersonu, Ludwigu Quandtu, Michaelu Sanderlingu, Johannesu Goritzkem in Enricu Dindu. Riccardo Pes je študiral kompozicijo in kontrapunkt pri Mariu Pagottu in Battisti Pradalu ter izdal svoj prvi samostojni album z naslovom "Cellina Work" (Irene Music Label). Snemal je tudi za založbe Velut Luna, Concerto (Milano) in Irene (Spilimbergo) ter za znano glasbeno revijo Amadeus.

Marko Jugovic
Vzporedno s študijem klasične glasbe je vedno gojil strast do različnih glasbenih stilov in vizualne umetnosti. Po šolanju na konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu se je izpopolnjeval na Codartsu v Rotterdamu, kjer je ne le utrjeval izrazne tehnike klasične in kultivirane sodobne glasbe za tolkala, temveč se je približal tudi svetu jazza in world music. Pri svojem podiplomskem študiju je iskal sinestezijo med glasbo in likovno umetnostjo. Danes vzporedno s svojim delovanjem kot učitelj in orkestrski profesor sodeluje z različnimi glasbenimi skupinami. Z zasedbami Popocatepetl Percussion Duo (klasična-sodobna glasba), Wooden Legs (irski folk), Jig Robots (irski folk-elektronika), Quartzite 4tet (moderni jazz), Coloured Sweat (alternativni funk-rock) je nastopal po Italiji in Evropi. Od leta 2017 sodeluje z Nacionalnim simfoničnim orkestrom RAI. Njegove skladbe so bile naročene in izvedene na Nizozemskem, v Nemčiji, Sloveniji in Italiji. Klasična tolkala je študiral pri Giorgiu Ziraldu, Fabiánu Pérezu Tedescu, Hansu Leendersu, Chrisu Leendersu, Ramonu Lormansu, Tatjani Kolevi, Murku Jiskootu in Vincentu Houdijku.

Pierluigi Piran
Na beneškem konservatoriju je diplomiral z odliko in pohvalo pri Giorgiu Agazziju, nato pa se je pet let izpopolnjeval pri Faustu Zadri. Z odloko je diplomiral iz komorne glasbe na akademiji v Imoli pri Pier Narcisu Masiju. Diplomiral je na Akademiji Chigiani v razredu Tria di Trieste. Z odliko je diplomiral iz orkestrskega dirigiranja pri Giancarlu Andretti. Zmagal je na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Koncertira v pomembnih italijanskih dvoranah, kot so npr: Sale Apollinee gledališča La Fenice v Benetkah, Teatro Filarmonico v Veroni, Teatro Comunale v Vicenzi, Teatro Dal Verme v Milanu, Palazzo Firenze v Rimu, Teatro Greco v Taormini, Auditorium S. Filippo Neri v Bologni, Teatro Remondini v Bassano del Grappa, Palazzo Chigi Saracini v Sieni, Teatro Masini v Faenzi, Teatro Mancinelli v Orvietu, Salone degli affreschi v Milanu itd. V tujini nastopa v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji, na Madžarskem, v Švici, Argentini, Belgiji in Jordaniji. Kot solist igra s pomembnimi orkestri, kot so Orkester iz Padove in Veneta, Orkester Donizetti iz Bergama, Orkester Maderna, Orkester Costantinescu iz Bukarešte. Njegove koncerte so snemale večje radijske in televizijske postaje. Snema za založbi Velut Luna in EMA Vinci. V reviji Multiverso Univerze v Vidmu je bil objavljen njegov članek z naslovom La relazione creativa tra interprete e compositore. Od leta 2022 je profesor klavirja na konservatoriju 'C. Pollini' v Padovi.


 

Rek