PRIHODNJI KONCERTI
3. koncert: Orkester Slovenske vojske
02.03.2024
Ura: 19:00
LOKACIJA: Avditorij Portorož
Cena: 5€
PROGRAM:Bojan Adamič: Pozdrav Ljubljana
Alfred Reed: Simfonija št. 4
Lojze Kranjčan: Liberamente
Krištof Strnad: Utrip ponosa
Leonarda Bernsteina: Zgodba z zahodne strani
Andrew Lloyd Webber: Mačke
Nejc Bečan: Walking By
Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen leta 1996. Slovenska država z njim nadaljuje dolgoletno tradicijo vojaških orkestrov na Slovenskem, ki sega že v čas Marije Terezije, ko je v Ljubljani začela delovati prva stalna vojaška godba.Danes šteje Orkester Slovenske vojske preko 50 akademsko izobraženih glasbenic in glasbenikov. Sodeluje na vseh slovesnih dogodkih Slovenske vojske, od obletnic njenih enot in zapriseg vojakov do državnih proslav in meddržavnih srečanj. Ni dogodka ali praznovanja, na katerem ne bi nastopil orkester v eni od svojih zasedb – bodisi kot véliki koncertni orkester bodisi kot protokolarni orkester,
big band, pihalni ali trobilni kvintet, v revijalni ali drugi zasedbi. Poleg tega orkester sodeluje na številnih humanitarnih koncertih in prireditvah lokalnih skupnosti. Z zelo raznolikim opusom in kakovostjo svoje poustvarjalne umetnosti vedno znova ustvari občutek dovršenosti dogodkov in visoke omike, predvsem pa podobo ponosnih pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. V sedemindvajsetih letih delovanja je Orkester Slovenske vojske prehodil uspešno pot razvoja in se izoblikoval v profesionalen, živahen, prizadeven in kakovosten ansambel. Z orkestrom, ki ima preko 200 nastopov na leto, radi sodelujejo tudi mnogi znameniti dirigenti ter številni vrhunski solisti iz domovine in tujine. Preigral je impresiven repertoar in ustvaril številne posnetke. Poseben dokaz njegove visoke kakovosti so redna vabila na koncerte in festivale vojaških orkestrov v različne konce
Evrope in ZDA, kjer nastopa kot spoštovanja vreden ambasador slovenske kulture. Orkester je bil odlikovan z bronasto (1997) in zlato (2006) medaljo Slovenske vojske. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Orkester Slovenske vojske leta 2016, ob njegovi dvajsetletnici, odlikoval z redom za zasluge.
big band, pihalni ali trobilni kvintet, v revijalni ali drugi zasedbi. Poleg tega orkester sodeluje na številnih humanitarnih koncertih in prireditvah lokalnih skupnosti. Z zelo raznolikim opusom in kakovostjo svoje poustvarjalne umetnosti vedno znova ustvari občutek dovršenosti dogodkov in visoke omike, predvsem pa podobo ponosnih pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. V sedemindvajsetih letih delovanja je Orkester Slovenske vojske prehodil uspešno pot razvoja in se izoblikoval v profesionalen, živahen, prizadeven in kakovosten ansambel. Z orkestrom, ki ima preko 200 nastopov na leto, radi sodelujejo tudi mnogi znameniti dirigenti ter številni vrhunski solisti iz domovine in tujine. Preigral je impresiven repertoar in ustvaril številne posnetke. Poseben dokaz njegove visoke kakovosti so redna vabila na koncerte in festivale vojaških orkestrov v različne konce
Evrope in ZDA, kjer nastopa kot spoštovanja vreden ambasador slovenske kulture. Orkester je bil odlikovan z bronasto (1997) in zlato (2006) medaljo Slovenske vojske. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Orkester Slovenske vojske leta 2016, ob njegovi dvajsetletnici, odlikoval z redom za zasluge.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
SLOVENSKA VOJSKA
Mitja Dragolič je leta 2006 z odliko diplomiral pri prof. Alojzu Zupanu, leta 2016 pa pridobil naziv magister znanosti. Leta 2014 je pod mentorstvom Jana Cobra končal magisterij iz dirigiranja v Maastrichtu na Nizozemskem. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev pri priznanih dirigentih, kot so Douglas Bostock (VB), Alfred Reed (ZDA), Johan de Meij (Nizozemska), Johann Mösenbichler in Franz Cibulka (Avstrija) ter George Pehlivanian (Španija). Sodeluje s številnimi glasbeniki in glasbenimi zasedbami po Sloveniji in v tujini. Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri projektu European Union Youth Wind Orchestra v Luksemburgu. Na poletnih taborih mladih glasbenikov Musica Creativa v Sloveniji redno sodeluje kot mentor in dirigent. Je predsednik strokovne komisije pri Zvezi slovenskih godb. Dirigiral je Slovenski filharmoniji, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Policijskemu orkestru. Od leta 2008 pod njegovim strokovnim vodstvom deluje Godba Cerknica, vrsto let pa je vodil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in Big band Medicinske fakultete v Ljubljani. Z orkestri je v preteklosti na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegal praviloma najvišja mesta. Za izjemne dosežke na področju instrumentalne glasbe mu je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti leta 2016 podelil zlati znak, Občina Cerknica pa leta 2017 srebrni taborski znak. Od novembra 2022 je vodja koncertnega orkestra Slovenske vojske.
Nikica Banjac je glasbeno pot začel na glasbeni šoli Postojna pri prof. Josipu Grgasoviću in prof. Rudolfu Kocmanu. Uspešni solistični in komorni nastopi so ga spodbudili k nadaljevanju šolanja na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Pod mentorstvom prof. Borisa Dvoršaka je bil na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije nagrajen z zlato plaketo. Med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Jožeta Falouta in prof. Boštjana Lipovška je pridobival izkušnje s sodelovanjem v različnih komornih zasedbah in orkestrih (Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Big band RTV Slovenija, SNG opera in balet Ljubljana, SNG opera in balet Maribor, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske). Aktivno se je udeleževal seminarjev za rog v Sloveniji in Avstriji pri različnih mednarodno priznanih hornistih. Izpopolnjeval se je na glasbeni Akademiji v Kölnu pri prof. Erichu Penzlu. Leta 2004 je z odliko diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vrsto let se je posvečal pedagoškemu delu. Od marca 2006 je kot solist 1 član Orkestra Slovenske vojske.
Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran je z odliko diplomirala na salzburškem Mozarteumu v razredu prof. Ingrid Mayr ter končala podiplomski študij na smeri samospev v razredu prof. Wolfganga Holzmairja. Debitirala je v ljubljanski Operi, poleg tega pa je sodelovala tudi z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Bavarskim radijskim orkestrom, ansamblom Recherche, ansamblom Klangforum idr. Nastopala je na festivalih v Salzburgu, Bregenzu, na Styriarte, Wien Modern, Glasbenem bienalu Zagreb in v Beriovi Sinfoniji za 8 solistov in orkester z Dunajskimi filharmoniki ter v praizvedbi Haasove opere Melancholia v pariški nacionalni operi. Veliko se posveča izvajanju sodobne klasične glasbe. Tako je sodelovala pri številnih krstnih izvedbah tako slovenskih (Stanič, Habe, Dekleva, Petrič, Vrhunc, Kumar) kot tujih skladateljev (Furrer, Haas, Lang, Gruber, Muetter). Je tudi članica Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Redno sodeluje z novomeškim Anton Podbevšek teatrom, kitaristko Evo Hren, Studiem XXV. Na novomeški glasbeni šoli poučuje petje in je vodja mednarodnega pevskega tekmovanja v Novem mestu.
O programu:
Fanfaro Pozdrav Ljubljani je leta 1994 Bojan Adamič napisal za praznovanje 850. obletnice prve omembe Ljubljane v zgodovinskih spisih. Posvetil jo je grajskim/mestnim piskačem, ki so v Ljubljano prišli v 16. stol. na povabilo takratnega župana. V tistem času je na vrhu ljubljanskega grajskega hriba stal stolp z uro, s katerega je za sovražnikom in požari budno oprezalo oko paznika. Na lesenem hodniku je bil prostor tudi za štiri piskače, ki so vsak dan ob 11. uri trobili v svoj rog, pozavno in kornet ter tako naznanjali meščanom, da se bliža čas kosila. S svojimi nastopi so naznanjali tudi odprtje in zaprtje mestnih vrat, piskali pa so še na semanji dan, na slovesnih sprejemih, ob obiskih cesarja in drugih veljakov ter opozarjali na nevarnosti, ki so grozile mestu. Leta 2010 so obudili tradicijo nastopov mestnih piskačev in v poletnih mesecih jih lahko slišimo vsako soboto z Razglednega stolpa. Za Ljubljano pomeni to, kar v nekaterih drugih mestih pomenijo streljanja s topovi, zvonjenje zvonov ali mestne ure, menjave straž ipd.
Alfred Reed, priznani ameriški skladatelj, je Četrto simfonijo napisal po naročilu za Svetovno tekmovanje pihalnih orkestrov (World Music Contest) v Kerkradeju na Nizozemskem leta 1992. To monumentalno delo je postalo eno izmed njegovih najbolj znanih in priča o njegovem izjemnem prispevku k sodobni koncertni glasbi za pihalne orkestre. Delo ima kompleksno strukturo in bogat zvočni svet, ki izraža širok spekter čustev in idej. Spretno združuje tradicionalne kompozicijske tehnike z modernimi harmonijami in ritmi, kar dela skladbo svežo in privlačno. Uvodna Elegija je večinoma zgrajena na nežnem, vztrajnem osnovnem ritmu, ki se prvič zasliši v flavtah pod glavno temo v oboi. Ta dva motiva se razvijata v vseh barvah pihalnega orkestra, včasih žalostno in pesniško, drugič pa zelo dramatično, preden se stavek končno umiri. Drugi stavek, intermezzo, se razvije iz tihe, lirične teme z latinskim pridihom, v kateri se lesene pihalne barve orkestra skozi večino teksture odvijajo v 5/8 metru. Tretji stavek, ki je v velikem nasprotju s prejšnjim, je ognjevita tarantela, ki temelji na fugalni temi, ki se razvija z vso virtuoznostjo in ki neusmiljeno drvi do končnega, briljantnega zaključka tako stavka kot simfonije kot celote.
Tristavčna skladba Liberamente je slasten glasbeni priboljšek v repertoarju za simfonične pihalne orkestre. Lojze Krajnčan je v slovenskem in mednarodnem okolju poznan kot vsestranski glasbenik: pozavnist, dirigent in skladatelj, ki v svoji avtorski govorici ne priznava stilskega predalčkanja. Nasprotno, s svojim neobremenjenim pogledom na glasbeno materijo podira meje stereotipnega razmišljanja o glasbi. Ne ločuje, temveč združuje. Niha med zvokom tako imenovanega klasičnega solista in pihalnega orkestra ter ritmi in drznimi hipno navdahnjenimi linijami glasbe iz sveta jazza.
Skladba Utrip ponosa Krištofa Strnada, slovenskega skladatelja najmlajše generacije, je prejela posebno nagrado žirije na razpisu za Naj koračnico, ki ga je Orkester Slovenske vojske pripravil ob dnevu Slovenske vojske 2023 – praizvedbo na koncertu Orkestra Slovenske vojske. Glasbena tematika odraža vrednote Slovenske vojske: ljubezen do domovine in njenih lepot, ponos, pogum, pripadnost, vztrajnost, moč in zaupanje.
Zgodba z zahodne strani, navdihnjena z igro Romeo in Julija Williama Shakespeara, je postavljena v sredino petdesetih let prejšnjega stoletja na Upper West Side na Manhattnu v New Yorku, takrat večrasni delavski soseski. Temačna tema, prefinjena glasba Leonarda Bernsteina, daljši plesni prizori, tragična ljubezenska zgodba in poudarek na družbenih problemih so pomenili prelomnico v glasbenem gledališču. Vse od prve postavitve leta 1957 pa do danes ostaja eden najpriljubljenejših muzikalov. Muzikal Mačke je glasbeni spektakel z glasbo Andrewa Lloyda Webbra. Temelji na pesniški zbirki Old Possum's Book of Practical Cats T. S. Eliota iz leta 1939. Muzikal pripoveduje zgodbo o plemenu mačk, imenovanem Jellicle, in noči, ko se odločajo, katera mačka se bo povzpela v Heavisidovo plast in se vrnila v novo življenje. Predstava Mačke je še vedno peta najdlje predvajana predstava na Broadwayu in sedma najdlje predvajana predstava na West Endu. Številni songi iz obeh muzikalov živijo svoje življenje v neštetih priredbah in izvedbah ter se redno uvrščajo na najvišja mesta lestvic priljubljenosti. Nabor najbolj znanih bo izvedla gostja orkestra mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran.
Koncert zaokroža Walking By slovenskega skladatelja in dirigenta Nejca Bečana, ki jo je navdihnila uradna protokolarna koračnica Vinka Štrucla Mimohod. Skladba je polna virtuoznih vložkov in zabavna sprostitev za poslušalce.
