DPG KOPER - KONCERTI

Črtomir Šiškovič, violina
Nika Toškan, violina
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije 
Na sporedu:
G. Tartini: Sonata v g-molu »Vražji trilček«
G. Tartini: Sonata a quattro v G-duru
P. Nardini: Koncert za violino in orkester v e-molu
***
G. M. Stratico: Sonata a quattro v C-duru
A. Morigi: Koncert za violino in orkester v D-duru

S tretjim koncertom se Slovenski glasbeni dnevi selijo v Piran, nekdaj kraj v Beneški republiki. Med danes na slovenskih tleh rojenimi glasbeniki, ki so pomenljivo zaznamovali svetovno glasbeno zgodovino, je ime Giuseppeja Tartinija (1692–1770) zapisano z zlatimi črkami. Bil je »veliki mojster violinske umetnosti, znanstvenik razprav in učitelj slavnih učencev, ki mu ni bil nihče enak in mu morda tudi nikoli ne bo«, je v znamenitem posmrtnem govoru zapisal padovanski opat Francesco Fanzago. V Piranu rojeni Tartini je bil vrhunski violinski virtuoz, najslavnejši violinist Evrope svojega časa, plodovit skladatelj skoraj izključno glasbe za violino oziroma godala, avtor glasbenoteoretskih razprav ter cenjen pedagog violinske igre, ki je s svojimi inovativnimi pristopi pomembno vplival na razvoj violinske tehnike. Ustalil se je v Padovi, kjer je ustanovil svojo violinsko šolo. K imenitnemu profesorju so od leta 1725 prihajali najbolj nadarjeni violinisti iz vse Evrope, zato je Tartini dobil vzdevek »maestro narodov«. Najslavnejši učenec njegove »šole narodov« je bil Pietro Nardini (1722–1793). Med učenci, ki so tudi ustvarjali pod vplivom mentorjevega kompozicijskega sloga, pa sta bila Giuseppe Michele Stratico (1728–1783) iz Zadra, tako kot Tartini izvrsten violinist v orkestru bazilike sv. Antona Padovanskega, ter Angelo Morigi (1725–1801), ki je deloval v Londonu in na dvoru v Parmi. Med slovenskimi poznavalci Tartinijeve glasbe ima posebno vlogo violinist Črtomir Šiškovič, ki je posnel več zgoščenk z njegovimi deli, tudi vse skladateljeve solistične violinske sonate. Šolati se je začel na Glasbeni matici v rojstnem Trstu, končal tržaški Konservatorij Giuseppeja Tartinija in diplomiral tudi na Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter se izpopolnjeval pri uglednih violinistih in komornih sestavih, kot so Igor Ozim, Franco Gulli, kvarteta Amadeus in Borodin idr. Nika Toškan je zelo nadarjena mlada violinistka, ki je končala Umetniško gimnazijo Koper in zdaj študira pri slovitem violinistu Ilyi Grubertu na amsterdamskem Konservatoriju ter se dodatno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri različnih profesorjih. Oba solista sta že večkrat sodelovala s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, uglednim godalnim ansamblom, ki ga sestavljajo člani Orkestra Slovenske filharmonije. Predstavili bodo bodisi poznana bodisi redko izvajana dela in obenem proslavili obletnico rojstva velikega Giuseppeja Tartinija, ki je bil krščen 8. aprila 1692, rojen pa zelo verjetno dan ali dva prej.